Glavno vodilo proizvajalcev avtomobilov je učinkovitost motorjev vozil. To pomeni, da so avtomobilski motorji kar najbolj izpopolnjeni, tako da imajo čim manjšo porabo goriva, hkrati pa tudi nizke vrednosti izpustov škodljivih plinov. Zgolj učinkoviti motorji pa ne morejo preprečiti nastajanja škodljivih plinov NOX, oziroma se ti izpusti s povečanjem učinkovitosti motorja le še povečujejo. 

Razlog za to je v tem, da za visoko učinkovitost potrebujemo visok delovni tlak in temperaturo v zgorevalni komori. Ravno visoka temperatura pa pripomore h nastanku NOXov. Zato je to skupino plinov nujno potrebno pretvoriti v manj škodljive snovi – v tem primeru sta to kisik in dušik. Za to pretvorbo skrbi avtomobilski katalizator.

V izpušnem sistemu je po navadi katalizator najbližje motorju, da se lahko čim hitreje segreje na delovno temperaturo. Le dovolj segret katalizator lahko uspešno prečisti izpušne pline. Poleg redukcije plinov NOX skrbi katalizator še za dodatno izgorevanje morebitnih preostalih ostankov goriva ter dokončno oksidacijo ogljikovega monoksida in ogljikovih saj oziroma trdnih delcev.

Izpušni sistem poleg katalizatorja lahko vsebuje še namenski filter trdnih delcev za še boljšo filtracijo izpuha. Na koncu pa je za zmanjšanje zvočne onesnaženosti nameščen tudi dušilec zvoka oziroma lonec. Ta je zasnovan tako, da udarne zvočne valove zaduši in onemogoči njihovo direktno prehajanje skozi izpušno cev. Tak izpušni sistem je zelo primeren za bencinske in dizelske avtomobile, ki želijo ustrezati najnovejšim standardom, kot je na primer Euro 6. 

Vseeno pa je izpušni sistem eden od bolj obremenjenih delov vozila. Ker poteka po dnu vozila, je podvržen koroziji zaradi soljenja cest. Vanj se neprestano zaletavajo manjši kamenčki, ki tudi pripomorejo h povečani koroziji. Če izpuh ni primerno zaščiten, lahko hitro začne rjaveti, s tem pa se njegova stena hitro stanjša in kmalu lahko pride do lukenj. To prepoznamo po povečanem hrupu motorja.